28.04.2017
Projekt podpira MVZT

Angleška stran/English version

Iz o COKS - Center odprte kode Slovenije

Skoči na: navigacija, iskanje

Kaj je odprtokodna programska oprema?

Odprto kodni programi (open source software) so programi, za katere ne veljajo tako stroge licenčne omejitve glede načina uporabe, kopiranja, spreminjanja kode in distribucije, ki veljajo za večino lastniške programske opreme. Programska koda odprtokodnega programja je prosto dostopna vsakomur, da jo lahko ureja, spreminja, popravlja, izboljšuje in dograjuje. Posebnost odprtokodne licence pa je v tem, da se tako spremenjene kode ne sme izdati pod strožjimi licenčnimi pogoji kot so tisti, pod katerimi je izdana začetna koda. Oprtokodni programi niso pomembni le za programerje in računalniške „geeke“. Veliko jih je brezplačno na voljo na spletu, namenjenih za uporabo povprečnim uporabnikom. Ponujajo odlično alternativo (plačljivi) lastniški programski opremi.

Uradna definicija odprte kode pravi, da je to tisto programje, ki je izdano pod licenco, ki ustreza vsem desetim kriterijem Open Source Initiative. Najpomembnejši kriteriji so prosta distribucija, dostop do izvorne kode in dovoljenje za spreminjanje ter integracijo te kode.

Izraz „odprta koda“ v najširšem pomenu se ne nanaša zgolj na programsko kodo. Uporablja se za intelektualno lastnino v javni lasti, ki je lahko v obliki znanja, informacij, načrtov izdelave in še česa.

Najbolj znani odprtokodni projekti so spletni brskalnik Firefox, spletni strežnik Apache, operacijski sistem Linux, spletna enciklopedija Wikipedia, programski jezik PHP, pisarniški paket OpenOffice.org in podobni.

primerjava LP in OK

Kdo so uporabniki odprte kode?

Večino ljudi že uporablja odprtokodne programe, čeprav se marsikdaj tega niti ne zaveda. Večina brezplačnih programov, ki jih najdemo na spletu, je namreč odprtokodnih.

Povprečen uporabniki se najprej srečajo s programi, kot je brskalnik Firefox ali pa Thunderbird, program za delo z elektronsko pošto. Vedno več ljudi uporablja tudi OpenOffice.org, ki je odlična brezplačna alternativa paketu MS Office. Naprednejši uporabniki uporabljajo programe kot so Wordpress za bloge, razne sisteme za upravljanje spletnih vsebin (CMS) kot so Typo3 ali Joomla, ter spletni strežnik Apache, PHP... V gospodarstvu in v javni upravi se vedno bolj pogosto odločajo za Linux in OpenOffice.org na namizjih, ter Linux za datotečne, ftp in spletne strežnike. Hkrati pa je v porastu uporaba odprtokodnih poslovnih aplikacij zaradi nižjih skupnih stroškov lastništva.


Uradna definicija OK

Odprtokodna programska oprema (OKPO) je naziv za programsko opremo, katere izvorna koda je prosto dostopna in jo je mogoče prosto uporabljati, raziskovati njeno delovanje, spreminjati in razširjati tako originalne kot dopolnjene in spremenjene kopije tega programja.

A kljub temu, da je na prvi pogled videti, da lahko s takšnimi programi vsak dela vse, kar želi, veljajo tudi za odprtokodne programe pravila "obnašanja", saj tudi zanje veljajo pravila, zapisana v različnih licencah. Vse licence pa imajo nek skupen imenovalec oziroma osnovna skupna pravila, ki so:

  1. Odprtokodno programsko opremo je mogoče svobodno redistribuirati. Lahko jo redistribuira kdorkoli brezplačno ali proti plačilu;
  2. Izvorna programska koda je dostopna uporabniku. Licenca mora dovoljevati distribucijo v prevedeni kakor tudi v izvorni obliki;
  3. Licenca mora dovoljevati spremembe osnovne kode in izvedene oblike nove kode;
  4. Kljub temu, da mora biti izvorna koda dostopna, lahko izvorni avtorji zahtevajo, da se morebitne spremembe jasno ločijo od originalne kode in tako ohranijo ločnico med prvotno in modificirano kodo (npr. v obliki popravkov ali različnih verzij);
  5. Licenca ne sme omejevati katerekoli osebe ali skupine;
  6. Licenca ne sme biti omejevalna glede na področje dela, v okviru katerega se programska koda uporablja;
  7. Distribucija licenc mora biti enakovredna za vse uporabnike, brez dodatnih omejitev;
  8. Licenca za isto programsko kodo se ne sme razlikovati, če se jo uporablja v kombinaciji z drugo programsko opremo;
  9. Licenca ne sme omejevati uporabe druge programske opreme;
  10. Licenca mora biti tehnološko nevtralna.

Odprtokodna in lastniška programska oprema

Trg programske opreme je v zadnjih 15-ih letih doživel velik razcvet. V tem, tako kratkem času, je nastala praktično vsa programska oprema, ki je trenutno v uporabi. Zaradi načina licenciranja oziroma prodaje te programske opreme je ta industrija v omenjenem času omogočala velike zaslužke. A časi se spreminjajo. Hiter razvoj računalniške in programske opreme se nekoliko umirja. Čeprav je še vedno veliko število inovacij, te manj revolucionarno vplivajo na samega uporabnika. Center dogajanja v računalništvu pa se seli predvsem na področje interneta.

V tej kratki zgodovini računalniškega programja je bila lastniška programska oprema (LP) glavna nosilka razvoja, saj je pretekla in obetajoča komercialna uspešnost ponujala več sredstev za inovacije. Tako ima lastniška programska oprema še vedno močan in prevladujoč položaj na trgu, a se ta v zadnjih letih pospešeno krha zaradi konkurentov iz sveta odprte kode. Ta se je v začetku razvijala nekoliko počasneje, ko pa so podjetja ugotovila poslovne potenciale odprtokodnega programja, je razvoj stekel bistveno hitreje.

Sedaj uspeh komercialnega programja temelji predvsem na prodajnem osebju, velikim vložkom v marketing, PR, lobiranju in zanašanju na tradicionalne "vrednote" in inercijo. Inovativnost se iz logov lastniškega programja vedno hitreje premika k odprti kodi. Številne nove ideje se rojevajo ravno v odprto kodnih projektih in OK je tako pogosto nosilec razvoja, LP pa je marsikdaj sledilec. Dober primer so spletni brskalniki. Odprto kodni projekti počasi in zanesljivo pridobivajo na pomenu v svetu programja.


Kdo ustvarja OK?

Marsikdo najprej pomisli na računalniške "geeke", ki z debelimi očali zatopljeno in asocialno buljijo v monitor, živeč v svojem svetu in ne meneč se za navadne ljudi.... Ta stereotip že dolgo ne drži. Odprto kodo ustvarjajo - uporabniki sami. Posamezniki in podjetja sodelujejo v skupnostih, pomagajo pri iskanju hroščev, prevajanju, pisanju dokumentacije, pomoči uporabnikom na forumih, programiranju, ipd. Ustvarjalci sodelujejo med seboj pri razvoju in si izmenjujejo izkušnje. Odprtokodni programi so rezultat sodelovanja tudi po nekaj sto ali nekaj tisoč uporabnikov.

Če ste uporabnik odprtokodnih programov seveda ne pomeni, da vas kdo sili v kakršno koli aktivno sodelovanje. Dobro pa je poznati pomen teh skupnosti, saj te preko svojih spletnih strani in forumov omogočajo, da hitro najdete pomoč na vaša vprašanja in težave. Razvoj OK programja financirajo posamezniki prek prostovoljnih prispevkov ter razni nacionalni in internacionalni organi ter velike korporacije. Eden pomembnih financerjev v privatnem sektorju je Google. Pomembni financer pa je tudi javna uprava. Primerno je, da se javni denar troši za javno lastnino, ter da se uporabljajo rešitve, ki temeljijo na izključno odprtih standardih. V javnem sektorju se hkrati zavedajo, da je pomembno biti kar se da neodvisen od posameznih podjetij, da se tako ognejo morebitnim vplivom monopolnih ponudnikov programskih rešitev, ter se tako zagotavlja več avtonomije javnega upravljanja.

Vloga COKS-a

Lastniško programje (LP) je vsem zelo dobro poznano, kar je predvsem rezultat sedanjih in preteklih marketinških aktivnosti, spoznavanja z njim v okviru šolskega sistema, preteklih dosežkov ter razširjenosti programja. Odprto kodno programje nima take finančne moči, da bi uspešno konkurirali LP v promociji in razvoju prodajnih poti. OK programje ne temelji na komercialnih ciljih temveč predvsem na želji po razvoju, želji po doseganju kakovosti, ter tesnem sodelovanju z uporabniki in upoštevanju njihovih specifičnih potreb.

Zaradi manjših zmožnosti promocije ter pomanjkanja znanja med uporabniki obstaja nekakšna „luknja“, ki jo Center odprte kode Slovenije (COKS) poskuša zapolniti s svojimi aktivnostmi. Naloga COKS-a je uporabnikom računalniškega programja predstaviti, približati OK programje ter pomagati pri izbiri, in uporabi OK programja. V COKSU nudimo uporabniško in tehnično pomoč, uporabnike izobražujemo, ter svetujemo pri pripravi zahtevnejših implementacij in projektov. OK programju pa pomagamo na njihovi trnovi poti do uporabnikov. V okviru COKSa zbiramo znanje o svetu OK, ter naše izkušnje posredujemo obstoječim in bodočim uporabnikom.


Študije primerov uporabe odprte kode

Predlagamo naslednje povezave:


Primer spletnih brskalnikov: Verjetno poznate odprtokodni brskalnik Firefox, ta je najbolj pridobil na popularnosti med uporabniki zaradi vgrajenega iskalnika, odpiranja strani v zavihkih in hitrejšimi izdajami varnostnih popravkov. Inovacije so se pojavile najprej v odprto kodnih rešitvah, novitetam je kasneje sledil tudi Internet Explorer. Firefox v Sloveniji po IPROMovi raziskavi uporablja že 35% uporabnikov, po mednarodni raziskavi pa skoraj 45% uporabnikov, kar je izredno veliko glede na to, da dobimo MS Internet Explorer že ob sami instalaciji najbolj razširjenega operacijskega sistema, Firefox pa je potrebno dodatno instalirati.