Iz o COKS - Center odprte kode Slovenije
Kaj je Odprtokodna programska oprema?
Odprtokodna programska oprema (OKPO) je naziv za programsko opremo, katere izvorna koda je prosto dostopna. To hkrati pomeni, da je to kodo mogoče prosto uporabljati, raziskovati njeno delovanje, spreminjati in razširjati tako originalne kot dopolnjene in spremenjene kopije tega programja.
Glavne značilnosti odprtokodnih programov so:
- brezplačnost: programska oprema je brezplačna, kljub temu pa lahko nastanejo stroški, povezani z njo. Ti se nanašajo predvsem na namestitev in vzdrževan je te opreme,
- odprtost: izvorna koda programov je prosto dostopna in jo je dovoljeno spreminjati. To pomeni, da jo je mogoče tako prevesti v lokalne jezike kot tudi spreminjati njeno funkcionalnost in s tem prilagoditi svojim potrebam,
- sodelovanje: moč odprtokodnih programov je v tem, da ljudje, ki programe izboljšujejo, spreminjajo in prilagajajo, vračajo nazaj odprtokodni skupnosti, ki ima tako od teh izboljšav koristi.
Filozofijo, ki stoji za odprto kodo, bi lahko označili za elektronsko različico generičnih zdravil. Tudi pri njih je objavljena sestava in recept, tako da jih lahko izdeluje vsak, ki ima za to ustrezne možnosti. S tem so postala zdravila cenejša in dostopnejša širšemu krogu bolnikov. Podobno je z OKPO – ker zanjo ni potrebno plačevati licenčnin in tantiem, so takšni programi dosegljivi širokemu krogu uporabnikov, ki jih tako lahko brezplačno uporabljajo, hkrati pa tudi spreminjajo in prilagajajo sovjim potrebam.
Odprtokodna programska oprema (open source software - OSS) je bila najprej znana kot brezplačna oziroma prosta programska oprema (free software - FS), a ime ni natančno odražalo njenega smisla, saj so besedo prosto nekateri pojmovali kot brezplačno oziroma to enačili s finančno svobodo. Med obema obstaja razlika, čeprav je ta bolj na načelni kot praktični ravni. Osnovna značilnost prostega programja (FS) je popšolna svoboda pri odločanju o načinu uporabe programske opreme. Prosti programi so tisti, ki ustrezajo naslednjim kriterijem:
- uporabnik lahko programe uporabljajo kakor koli hočejo
- uporabnik lahko prosto preučujejo programe in ugotavljajo način njihovega delovanja
- uporabniki lahko programe prosto razširjajo
- uporabniki lahko programe prosto spreminjajo in izboljšujejo.
Kdaj nek program velja za odprtokoden?
Kljub temu, da velja v odprtokodnem svetu precejšnja svoboda, pa tudi tu veljajo neka pravila. Obstaja več deset vrst licenc, od katerih sta najbolj znani GNU/GPL in BSD.
(bistvo ene in druge)
Zanimive povezave
Public sector and Open Source
FSF Europe
ADAE
Open Source Academy UK
ObjectWeb Consortium
Open Source Observatory
Odprtokodne licence, podprte s strani OSI (Open Source Initiative)
Obrazložitev licenc prostega programja
Angleška stran/English version
