Odprtokodne novice

Portugalsko združenje odprto kodnih podjetij aktivno proti monopolu

Podoben problem, kot ga ima Slovenija s svojim portalom e-uprave (mnogo storitev deluje izključno z internet explorerjem) imajo tudi na Portugalskem. Pri njih je obvezna uporaba elektronske nabave v javnih organizacijah. Te postopke pa je na njihovem portalu Vortalgov mogoče opraviti le s pomočjo Microsoftovega brskalnika in Microsoftovega operacijskega sistema. Po večih neuspelih poskusih dogovora z upravljalcem portala so se odločili za sprožitev ustreznih pritožbenih postopkov pri nacionalnem uradu za varovanje konkurence in Evropski komisiji. Več o temi si lahko preberete tu

Angleška vlada se vedno bolj spogleduje z odprto kodo

Po nekaterih podatkih bi prehod na odprto kodo privarčeval vladi kar 600 milijonov funtov letno. Komercialno programje poleg očitnih licenčnih izdatkov povzroča tudi mnoge prikrite stroške. Javne ustanove bi se morale na vsak način branit pred priklepom na ponudnika (vendor lock-in). Več o tem lahko preberete tu

Vendor lock-in je značilonst komercialnega programja in ga odprta koda ne pozna. Komercialni ponudniki se radi potrudijo, da prikažejo svojo rešitev kot cenovno ugodno. V večini primerov poskrbijo da je kasnejši prehod na katero koli drugo rešitev izredno drag. Hkrati pa obdržijo ekskluzivno pravico do nadaljnjega razvoja programja s čimer si zagotovijo (pre)velike zaslužke pri izvajanju storitev, nadgradenj in razvoju rešitev, ne glede na kakovost njihovega dela.

Pri odprti kodi pa je pravno zagotovljena možnost spreminjanja kode programja, kar omogoča naročniku prosto iskanje storitev na trgu, to pa vpliva tako na kakovost kot tudi ceno nadaljnjega razvoja.

CeBit letos v znamenju odprte kode

Arnold Schwarzenegger je častno nagovoril zbrano množico na letošnjem CeBitu in sejmu po terminatorsko s "Hasta la vista, Baby" dodal svoj pečat. Ob poplavi netbookov je na CeBitu hkrati tudi veliko poudarka na odprto kodnih rešitvah. Predstavila so se podjetja, ki imajo močan vpliv v odprti kodi - Sun Microsystems, IBM, Mozilla, OpenOffice.org, SugarCRM, Typo3 in številni drugi. Nekaj več si lahko preberete tu

Prenosniki z odprto kodo za šolarje

V regiji Oise v Franciji bodo brezplačno razdelili 22.000 prenosnikov šolarjem. Ravno tako v letu 2010. Prenosniki bodo imeli prednaložene odprto kodne programe na sicer komercialnem operacijskem sistemu. več o tem

Pingvini na pohodu

Jure Forstnerič je v Monitorju objavil članek, kjer je podal podrobno analizo in oceno o tem, ali je Linux že pripravljen na namizja za prenosnike ali ne. Članek je zelo podroben in upošteva tako prednosti kot slabosti. Vabimo Vas, da si ga preberete. povezava do članka

Nizozemsko ministrstvo za šolstvo ne bo več plačevalo licenčnin

Na Nizozemskem so se odločili, da bodo prekinili s financiranjem licenčnega programja v šolah. Želijo da šole tudi same začnejo razmišljati o odprto kodnih programih. Šolstvo tako rekoč izobražuje učence kako uporabljati Word, namesto da bi jih poučevali kako se uporabljajo pisarniški programi na splošno. Ravno na področju šolstva bi se morali vsi zavedati pomena odprte kode in obravnavati odprto kodno programje enakopravno s komercialnim. več o tem si lahko v angleškem jeziku preberete tukaj

Uprava nemškega mesta Böblingen pripravlja prehod na odprto kodno namizje

Microsoftove licence za Windows jim potečejo leta 2010, zato so se odločili, da je sedaj pravi čas da začnejo pripravljati strategijo celotnega prehoda na odprto kodno namizje. Trenutno že uporabljajo OpenOffice na vseh svojih 450 delovnih postajah. V kolikor bi se odločili za nadaljno uporabo komercialnega operacijskega sistema, bi morali zamenjati tudi računalnike, ki jih uporabljajo. Vendar ne nameravajo kupovati novega hardwera. Ob prehodu na Ubuntu Linux, bodo računalniki delovali bistveno hitreje in tako ne bo potrebe po novi strojni opremi. Na podlagi izkušnje s prehodom na OpenOffice pisarniški paket še dodajajo, da je tovrstna investicija finančo izredno zanimiva, med tem ko je predviden direktni prihranek ob prehodu na odprto kodno namizje Linux sicer nekoliko manjši, vendar strateško nič manj zanimiv. več informacij najdete tu

Tudi naša vlada na odprto kodo?

Trije SD-jevi poslanci predlagajo prehod s plačljivih licenčnih računalniških programov na odprtokodne.

Luki Juriju, Matevžu Frangežu in Dejanu Levaniču se taka prenova državnih in javnih informacijskih sistemov zdi smiselna, saj menijo, da so odprtokodne rešitve prav tako dobre kot plačljive, hkrati pa so popolnoma brezplačne. Pobudo so že naslovili na predsednika vlade, ministre za javno upravo, za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo ter za šolstvo in šport.

DZ za licence porabi več kot pol milijona Če bi predlog podprli, bi prihranili kar nekaj denarja. Samo državni zbor na primer za nakup programskih licenc porabi več kot pol milijona evrov.

Sicer bi tudi prehod na nov sistem nekaj stal, saj bi bilo treba dodatno izboraziti tiste, ki informacijske sisteme vzdržujejo, nekaj napotkov pa bi potrebovali tudi uporabniki.

Poslanec Juri si predstavlja postopni prehod. Tako bi se najprej zamenjalo enostavnejše programe, za katera niso potrebna večja dodatna znanja. Tako bi Internet Explorer zamenjali z Mozillo Firefoxom, Microsoft Office pa z Open Officeom. Pozneje bi lahko iz programskega okolja Windows prešli na Linux.

Vlada v Vietnamu prehaja na odprto kodo

Po poročanju Slashdota so se v Vietnamu odločili, da na vse vladne strežnike do 30. junija naložijo Linux, 70% delovnih postaj pa opremijo z OpenOffice, Firefoxom in Thunderbirdom do konca leta 2009. O podobnih prehodih smo že poročali tudi v Evropi. Rezultati tovrstnih prehodov pa kažejo bistveno zniževanje stroškov pri licencah in stroških varnosti informacijskih sistemov ob nespremenjeni storilnosti uporabnikov. več o tem

Odprto kodni projekti leta 2008

Leto 2008 je ponovno rekordno leto za odprto kodo kar se tiče kakovosti in uporabnosti. Pa poglejmo kratek izbor programov, ki so pripomogli k temu:

OpenOffice 3.0 - Preveden je v Slovenščino, s slovensko uporabniško podporo in izobraževanji, s številnimi funkcionalnostmi in kompatibilnostjo z MS Office paketi ter seveda brezplačnostjo je ta projekt postal dober odgovor na finančno krizo in zahtevami po zniževanju stroškov podjetij na področju informatike.

Firefox 3.0 Vedno več uporabnikov preglejuje splet z Mozillinim brskalnikom Firefox. Odlikuje ga varnost, hitrost, ter možnost uporabe številnih dodatkov za različne namene, ki jih uporabniki delajo sami in so na voljo preko spleta. Gre za projekt ki je pomembno prispeval k razširjenosti uporabe odprte kode na domačem namizju.

Ubuntu 8.10 Ubuntu Linux je marsikateremu uporabniku Windowsov osvojil srce in populiziral Linux. Z enostavnostjo uporabe in raznimi vizualno-uporabniškimi dodatki se zlahka kosa z vsemi prednostmi Viste, hkrati pa je bistveno varnejši in hitrejši in manj zahtevnejši iz vidika strojne opreme od razširjenih oken. Z Ubuntujem ste varni na internetu, hkrati pa že vsebuje prednaložene vse potrebne programe, za običajno delo z računalnikom. Vse ostale pa si lahko preprosto in brezplačno naložite iz repozitorijev.

Android Android je odprto kodna platforma za mobilne naprave pod okriljem Googla. Odprl je številna vrata razvijalcem mobilnih aplikacij, zato njegov čas še prihaja in bo še močno vplival na trg mobilnih naprav v prihajajočem letu.

Prihranek pri licencah glavna prednost OK

Prihranek je glavna prednost, vendar ne edina, pravijo v organizaciji Cenatic, ki pomaga pri vključevanju odprte kode v špansko administracijo. Za 60% odstotkov organizacij je ključnega pomena, da je mogoče odprto kodne aplikacije prilagoditi specifičnim zahtevam, omenjajo pa še ostale prednosti odprte kode in sicer možnost izgradnje skupnosti okrog projekta, ki omogoča razvoj na podlagi sodelovanja, pouporaba oziroma večkratna uporaba odprto kodnih rešitev, ter neodvisnost od ponudnikov programske opreme. Pri komercialnem programju ima navadno edino ponudnik možnost vpogleda in edino on pravico do spreminjanja kode programja, medtem ko pri odprti kodi naročnik lahko izbira med številnimi ponudniki programerskih storitev na trgu. več o tem

Nemška vlada prehaja na odprte standarde dokumentov

V Nemčiji so se odločili, da bodo do 2010 vse vladne organizacije začele uporabljati Open document Format (odf) za izmenjavo dokumentov. Razlog za to odločitev je v tem, da gre pri odf za odprti standard, odobren s strani ISO zaradi transparentnosti in odprtosti zapisa, medtem ko splošno uporabljen Microsoftov zapis ne izpolnjuje v celoti zahtev ISO organizacije. Nemčija je s tem naredila velik korak naprej, saj marsikatere javne institucije še vedno predpisujejo plačljivo programsko opremo za pregledovanje njihovih dokumentov, kar je v nasprotju z načelom o brezplačni dostopnosti do javnih informacij. Uporaba odprtih standardov je mnogo bolj varna, saj je povsem jasno katere informacije se zapisujejo in kako. Odprti standardi ponujajo številne možnosti za povezljivost z drugo programsko opremo. Način zapisovanja je namreč jasno določen, hkrati pa ni prisotnih ovir (v obliki patentov) pri pouporabi takih zapisov. Odločitev o uporabi odf gre pozdraviti tudi zato, ker promovira odprte standarde, ter povečuje konkurenčnost trga programske opreme. preberi več

Infotočka danica.si na odprto kodnih tehnologijah

Gerontološki center Danice Vogrinec je v sodelovanju s Centrom odprte kode Slovenije letos odprl info točko za starejše. Namen projekta je zbrati čim več informacij za starejše občane na enem mestu. Ker gre za starejše osebe, ki jim pogosto manjka računalniške pismenosti, je na info točki prisoten tudi informator, ki pomaga vsem pri iskanju informacij. Vse informacije pa so dostopne tudi preko spleta na www.danica.si. Projekt je zasnovan kot odprto kodna strežniška rešitev in nudi možnosti za več takih info točk. Sam projekt pa odmeva tudi izven naše male zelene državice, vzbudil je zanimanje OSOR.EU, ki je krovno telo nacionalnih kompetenčnih centrov za odprto kodo in skrbi za pospešeno uvajanje odprto kodnih rešitev v javno upravo in državne institucije, si prizadeva za zmanjševanje IT stroškov javne uprave, za večjo efektivnost in povezljivost. Opis projekta se nahaja tu

Linux obvladuje superračunalnike

Tistim ki podrobneje poznate Linux operacijski sistem, verjetno ta novica ne bo nobeno presenečenje. Za tiste, ki pa še omahujete pa naj vam da motivacijo za spoznavanje Linuxa. Od 500 najzmogljivejših računalnikov na svetu jih kar 469 uporablja Linux kot glavni operacijski sistem. Preračunano v odstotke je to kar 93,8%. Ostali operacijski sistemi na listi 500 najboljših superračunalnikov so še Unix, BSD, Mac OS X in Windows. več o tem

V Rusiji se izobražujejo na odprti kodi

V Rusiji so namenili 1.7 milijonov evrov za projekt, ki bo na namizja v šolstvu prinesel Linux. Dodatno mislijo investirati še 19 milijonov evrov za ta prehod v naslednjem letu. Skupno število šol, ki že poganjajo odprto kodna namizja je 34, v projekt prehoda pa se jih je vključilo že 1092. Cilj projekta je izvesti prehod na polovici mestnih šol in vsaj 20% šol v urbanih naseljih.

več o tem

Nemške ambasade poganja Linux

Odprto kodna namizja so bistveno cenejša kar se tiče vzdrževanja. Nemško zunanje ministrstvo seje zaradi tega odločilo za migracijo 11.000 namizij na Linux in ostale odprto kodne aplikacije, kot so na primer Open Office in Firefox. Trenutno so uspešno migrirali že 4000 računalnikov. Po njihovih podatkih so uspeli z odprto kodo znižati stroške na le tretjino povprečnih stroškov na posamezno namizje znotraj ministrstev

preberi več

Mozilla Firefox ima 20% svetovni tržni delež

Slovencem zelo dobro poznan odprto kodni brskalnik Firefox je prestopil tudi magično mejo z osvojitvijo src 20 odstotkov uporabnikov v svetovnem merilu. Uporabniki se odločajo za Firefox predvsem zaradi varnosti, ter tudi hitrosti uporabe in številnih prosto dostopnih dodatkov zanj. Tržni delež še naprej vztrajno raste, medtem ko delež uporabnikov Internet Explorerja pada, kljub dejstvu da slednjega dobimo že prednameščenega znotraj najbolj uporabljenega namiznega operacijskega sistema Windows.

več o tem

OpenOffice 3.0

Uradno je bil izdan OpenOffice 3.0 za Windows, Linux in Mac operacijijske platforme. OpenOffice.org je po zmožnostih alternativa znanim, neprostim pisarniškimim paketom, kot je npr. MS-Office. Brez težav lahko odprete dokumente iz MS Office (Word, Excel, Powerpoint), jih urejate in shranite v obliko zapisa OpenOffice.org ali v izvirno obliko. OpenOffice.org od različice 2.0 naprej uporablja s standardom ISO potrjen zapis OpenDocument. Prav tako pa nima težav pri uporabi standardnega pdf formata zapisa. Brezplačno in brez omejitev uporabe si lahko prenesete novo različico tu. Nov pisarniški paket je uporabniku izredno prijazen, povprečen uporabnik niti ne zazna razlike pri prehodu iz plačljivih pisarniških paketov na OpenOffice. Instalacija je izredno preprosta, na voljo pa je tudi slovenska različica. Z novim paketom lahko legalno in brez stroškov rešite problem licenc pisarniškega paketa na vašem računalniku.

Spremembe v GPL licenci ugodne za uporabo odprte kode v javnem sektorju

Verzija 3 GPL licence je zaradi kompatibilnosti z Apache licenco bolj uporabna za Francoski vladni sektor pravi Thierry Aimé iz ministrstva za finance. Francija sicer nima posebne odprto kodne strategije, vendar obstaja potreba po uporabi odprto kodnega programja zaradi nadzora in neodvisnosti lastnega informacijskega sistema. "Licenca je pomembna pri izbiri programja" pravi Aimé, "Lincenca mora omogočati neomejeno uporabo, pravico da preučevanja kode, do popravljanja in izboljševanja aplikacije, ter pravico do distribucije. več si lahko preberete tu

Nizozemski patentni urad prehaja na odprto kodo

Nizozemski patentni urad za leto 2009 predvideva prehod na odprto kodno namizje, ter uporabo odprte kode na ostalih področjih. Za začetek so 26. septembra vzpostavili novo spletno stran, ki temelji na odprto kodnih tehnologijah. več si lahko preberete tu

OpenOffice 3.0 RC2

Izšla je že druga različica kandidatke za uradno izdajo OpenOffice 3.0. Ta še vedno nosi oznako testne različice in še ni namenjena produkciji, lahko pa si jo brezplačno naložite s spleta za namen testiranja. Ponuja nam dosti novosti. Podpira že 1.2 verzijo s strani ISO podprtega ODF (OpenDocument formata), poleg tega da z njo lahko berete in shranjujete v Microsoft Office formatih, je sedaj na voljo podopra tudi za novejše zapise .docx, .xlsx, .pptx, …). Orodje za delo s tabelami in grafi Calc pa sedaj podpira 1024 stolpcev. Nova različica pa deluje tudi na MAC OS X, brez potrebe po X11. Več o novostih, ki jih prinaša OO3.0 si lahko preberete tu Brezplačno pa si lahko OO 3.0 prenesete na svoj računalnik tu

Gimp 2.6

Skupnost razvijalcev priljubljenega odprto kodnega grafičnega urejevalnika Gimp je izdala novo brezplačno različico 2.6.

Nova različica prinaša izboljšano upravljanje z okni in večjo preglednost v menijih. Nova različica je pomembna tudi za to, ker prvič uporablja knjižnico GEGL (Generic Graphical Library). Ta omogoča hitrejše preglede med urejanjem, ter pomakne urejanje polne resolucije v ozadje. Nova različica ponuja tudi izboljšave v urejanju robov slik, odslej je mogoče urejanje izven osnovnih mer. Nekaj novosti pa je tudi v samih orodjih za editiranje slik. Gimp 2.6 je enostaven za instalacijo na Windows operacijske sisteme. Pri čemer imamo prste zraven tudi slovenski odprto kodni kontradiktoren, posebne zahvale za to pa lahko pripišemo Jerneju Simončiču.

Nova različica je brezplačno na voljo tu: Download

Več o urejevalniku Gimp si preberite tu

Revolucija ODF formata

Microsoft ima kljub monopolnemu položaju obilo težav pri priznavanju svojih formatov zapisa s strani ISO, je ODF (Open document format) že leta splošno priznan standard s strani te organizacije. Tudi v vladnem sektorju po celem svetu doživlja ODF pravo revolucijo. Vsaj 15 vlad v državah kot so Južnoafriška republika, Brazilija, Italija, Hrvaška, Belgija, Danska, Francija, Rusija, Švica, Urugvaj, Malezija in v zadnjem tednu tudi Švedska, so posvojile ta standard dokumentnega zapisa. Evropski parlament in Evropska komisija sta še posebej naklonjena uvajanju odprto kodnih standardov in odprto kodnega programja v vladne organizacije. Kako je z uveljavljanjem ODF v Sloveniji zaenkrat še nimamo podatkov. Več o sprejemanju ODF formata pa si lahko preberete na ODF blogu: ODF Alliance

Avstrija aktivno spodbuja k uporabi odprte kode

Večina avstrijskih parlamentarnih poslancev in njihovih strak je mnenja, da bibilo potrebno spodbujati uporabo odprto kodnega programja in odprtih standardov. Mnenja posameznih strank si lahko preberete na spodnji povezavi. preberi več

Odprto kodna organizacija toži vlado v Quebecu

V Kanadski priovinci Quebec je bila vložena tožba proti vladi s strani lokalne odprto kodne organizacije Facil na višje sodišče ker ni uspela zagotoviti možnosti odprto kodnim aplikacijam v njenih nabavnih razpisih. S tem želijo opozoriti na problem lokalnih odprto kodnih razvijalcev programske opreme in oviranje razvoja IT sektorja. preberi več

Mestna uprava v mestu Enschede (Nizozemska) testno nalaga OpenOffice

Mestnim oblastem je potekla licenčna pogodba z Microsoftom, ki jih na leto stane 450.000 EUR. V skladu s pogodbo imajo še tri leta možnost uporabljati že instalirane verzije Microsoftovih produktov. Ta čas pa nameravajo preiskušati odprto kodno programje kot so OpenOffice in drugi. preberi več

Amsterdam se pripravlja na veliko migracijo

Mestne oblasti v Amsterdamu se na podlagi testnih 60 odprto kodnih namizjih odločajo o prehodu vseh 10.000 računalnikov, ki so v uporabi v mestni upravi, na odprto kodno namizje. V oktobru se bodo odločili ali bodo prenehali z uporabo Windows operacijskega sistema in prešli na Linux. Kot pisarniški paket bodo uporabili OpenOffice, za grafiko Gimp, za brskanje po spletu pa Mozillin Firefox. preberi več

Mestna uprava Łeba, poljskega mesta, prešla na Open Office

Na poljskem se dogaja prava mala odprto kodna revolucija vsaj kar se tiče lokalnih oblasti. Še eno mesto v je prešlo na Open Office, uporabljajo pa še poštni odjemalec Thunderbird, Firefox, Gimp na namizjih, ter Linux strežik s Sambo, Apachijem in MySQLom. Za pošiljanje dokumentov pa uporabljajo odprti pdf standard. preberi več

Mestne uprave poročajo o velikih prihrankih zaradi OK

Mestna uprava Katowice in Jaworzno na Poljskem poročajo o velikih prihrankih zaradi uporabe odprte kode. Mesti Katowice in Jaworzno so na OpenOffice prešle že leta 2005, uporabljajo pa veliko ostalega odprto kodnega programja. Začetki uporabe odprto kodnih programov pa segajo že v leto 2003. Od takrat poročajo o visokih prihrankih na področju programske opreme. več si lahko preberete tu

NATO uvaja ODF kot obvezen standard

Open Document Format, standard zapisa najbolj široko uporabljenega odprto kodnega pisarnikega paketa Open Office bo sedaj obvezen standard za uporabo pri dokumentih Nata, zaradi zagotavljanja interoperabilnosti se pri NATU zavedajo ključnega pomena priznanih in odprtih standardov. preberi več (En)

Srbsko ministrstvo za telekomunikacije in informacijsko družbo aktivno podpira odprto kodo

Prejšnji mesec so predstavili svojo različico Linuxa imenovano срб-линукс (Srb-Linux), ki je v celoti preveden, na voljo pa je tako v cirilici, kot latinici. V juniju so tudi predstavili preveden odprto kodni dokumentni sistem Alfresco, ki je sicer med najbolj priznanimi dokumentnimi rešitvami na trgu. Ministrstvo planira tudi samo uporabljati omenjeni rešitvi. preberi več (En)

Uprava mesta Modena je migrirala na OpenOffice

Mestna uprava v Modeni (Italija) je z januarjem letošnjega leta začela prehod iz MS Office na OpenOffice za vseh njihovih 1600 računalnikov. Že leta 2004 so sprejeli odločitev, da bodo začeli pospešeno uvajati odprto kodno programje na vseh področjih. Vodja projekta Laura Seidenari pravi, da jim je prehod na odprto kodo ponudil možnost izboljšanje kakovosti njihovega programja, hkrati pa ponudil večjo izbiro med razvijalci. V zvezi s prehodom na OpenOffice paravi, da je vse teklo gladko, edini problem so predstavljali makroji, napisani explicitno za MS Office. Zaposlenim v mestni administraciji so odprto kodne rešitve všeč, pravijo da je uporabnikom prijazen in da se jim je storilnost celo povečala. Zaradi tega o takem prehodu razmišljajo tudi druge mestne občine v regiji. Poleg odprto kodnega pisarniškega programja uporabljajo odprto kodo tudi na strežnikih. več o tem (En)

FR: Poslanci so se zlahka navadili na odprto kodna namizja

Francoski poslanci pravijo, da je bil prehod na odprto kodna namizja enostavnejši od pričakovanj. Poslanci sedaj že leto dni uporabljajo Ubuntu Linux. Član francoskega parlamenta Alain Vidalies pravi, da je trajalo le nekaj tednov, da so se pribvadili na nova namizja. Celo tisti, ki jim delo z računalnikom predstavlja težave, so se hitro navadili na novo okolje. Parlament je migriral vseh svojih 1145 računalnikov na Ubuntu Linux in je v enem letu prihranil okrog pol milijona evrov. več (angleško)

Mozilla postavila rekord s Firefoxom

Firefox se je zapisal v Guinessovo knjigo rekordov kot program z največ prenosi v štiriindvajsetih urah. Kljub pripravam na obremenitve strežnikov, so le ti podlegli ogromnem številu zahtevkov za prenos priljubljenega brskalnika, ter bili za nekaj časa nedosegljivi. V pičlih štiriindvajsetih urah je Firefox preneslo na svoje računalnike več kot 8 milionov uporabnikov, angleško

Sourceforge.net, iz humanitarnih razlogov blokiran na Kitajskem

Sourceforge.net, največji repozitorij odprto kodnega programja je blokiran za Kitajske uporabnike zaradi humanitarnih razlogov, zlorabe človekovih pravic in dogajanja v Tibetu. Kitajski uporabniki so tako izgubili dostop do največjega repozitorija brezplačnega programja. Kot pravi urednik pod imenom Notepad++, ta akcija ni usmerjena proti prebivalcem Kitajske, temveč proti odločitvam kitajske vlade. Več o tem lahko preberete tu

Evropska komisija razmišlja o prehodu na odprto kodne rešitve

Evropska komisja razmišlja o novi raziskavi, ki bi pokazala prednosti in slabosti prehoda na odprto kodo. "Interoptabilnost je izrednega pomembna za Komisijo." pravi Neelie Kroes. "Uporaba dobro dokumentiranih odprtih standardov je ključ da to dosežemo". Carlo Piana pravi da bi se komisija morala bolj držati svoje lastne politike, saj pri nekaterih njenih projektih zahteva uporabo Microsoft Excela. Več o tem

Nizozemski socialisti proti podpiranju Microsoftovega monopola

Socialisti v provinci Friesland želijo da vlada preneha s pomočjo Microsoftu pri prevajanju Office paketa v njihov jezik. Ad van de Kolk pravi: "Javni denar naj se porabi za programsko opremo v javni lasti". "Čas je da se konča podpiranje Microsoftovega monopola". Pravi tudi, da bi prevod OpenOffica poskrbel za to, da ne bo potrebe po tem. Več o tem lahko najdete tu

Sporočilo Sun Microsystem in Novell informatikom v javnem in državnem sektorju

Sun Microsystem in Novell, dve veliki podjetji, ki promovirata odprto kodo, sporočata informatikom v vladnih službah, da obstaja dovolj podpore za odprto kodno programje. Mnogi namreč menijo, da pri odprti kodi ni dovolj velike podpore.

Simon Phipps iz Sun Microsystem pravi, da je ponudba tovrstnih storitev za odprto kodo primerljiva z ponudbo teh storitev pri lastniškem programju. "Odprta koda ne pomeni, da ne stane in da nimaš možnosti podpore. Prednost odprte kode pa je, da ima naročnik kontrolo nad tem kdaj in zakaj trošimo denar" pravi.

Strahovi o pomanjkanju podpore so posledledica marketinga in manipulacij tistih podjetij, ki jih tovrstno programje ogroža.

Več o tem tu

Mojca Kucler Dolinar o odprti kodi

Ministrica za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Mojca Kucler Dolinar je kot slavnostna govornica na prireditvi Mozilla Firefox v Kiberpipi izrazila veliko podporo odprto kodnem programju. Poudarila je velik pomen programske opreme, temelječe na odprti kodi, tako za javno upravo kot tudi gospodarstvo in zasebnike. "Odprta koda postaja resen element na področju informacijske družbe in vse več je tistih, ki spoznavajo njene prednosti in priložnosti", je še dejala ministrica.

Novinarske konference so se udeležili še Zbigniew Braniecki, Community Evangelist Mozilla Europe, predstavnik projekta slovenjenja Firefoxa in predstavnika organizatorjev - Kiberpipe in Društva študentov informatike. Na sporedu so bila tudi različna predvanja, na katerih so nastopili Tristan Nitot, Zbigniew Braniecki in nekaj predstavnikov domačih podjetij, ki razvijajo lastne rešitve, povezane z brskalnikom Firefox. Ogled predavanj je mogoč tudi v živo.

Osrednji govornik na tiskovni konferenci je bil Tristan Nitot, predsednik Mozilla Europe, ki je predstavil glavne novosti Firefoxa 3 v primerjavi s konkurenčnimi brskalniki in predhodnjimi različicami Firefoxa. Največji pomen pripisuje izboljšani zmogljivosti Firefoxa pri izvajanju JavaScripta in pri porabi pomnilnika. Omenil pa je tudi nekaj novih funkcij, kot je "veličastna vrstica" (Awesome Bar), ki se sproti uči in uporabniku predlaga strani, ki jih bo najverjetneje želel obiskati.

Dodatne informacije o sami prireditvi najdete tu: info

Tudi Nokia se podaja v odprtokodne vode

S prihodom novih in zagretih tekmecev á la Microsoft in Apple na mobilni trg, so se pri Nokii v torek, 24. junija, odločili kupiti britansko razvijalsko hišo mobilnih operacijskih sistemov, bolje znano pod imenom Symbian.

Namen je združiti večino nivojev izdelave programskih rešitev in ustanoviti fundacijo za odprotokodno distribucijo le-teh. Glavni "motivator" pri tej odločitvi je vedno večji vpliv enostavno razširljivih in/ali odprotokodnih rešitev konkurence. Oddelek sam bi naj vodila skupina 10 članov mobilnih podjetij in operaterjev po svetu. Nov Symbian Foundation si je zastavil cilj poenotiti programski sloj mobilnih aparatov in postati najbolj uporabljena platforma na svetu v vseh cenovnih razredih.

Vsekakor je to korak naprej tako na odprtokodni sceni kot na mobilnem trgu, vendar v žarišče prihaja tudi Apple-ov iPhone, ki se najbrž ne bo sprijaznil s tujim programskim okoljem.

Java bo postala odprto kodna

Kot poročajo pri ZDNet, je Simon Phipps, direktor za odprto kodo pri Sun Microsystems napovedal, da bo v naslednjih mesecih SUN Javo objavil pod GPL licenco.

Načrti za izdajo Jave pod GPL sicer obstajajo že od leta 2006, vendar se je zapletlo pri nekaterih podjetjih, ki svojih delov kode niso želela izdati pod odprto licenco. Sun se je uspel dogovoriti s podjetjem, ki je imelo v lasti knjižnice za rastrsko in 2D grafiko, da bodo dovolili izdajo svoje kode pod GPL licenco, pogovori s podjetjem, ki ima v lasti kodo za delo z zvokom pa so padli v vodo, zato bo Sun ta del kode napisal na novo.

Korak k odprtju Jave pa je pred kratkim naredilo tudi podjetje RedHat, ki je pod GPL licenco izdalo OpenJDK. OpenJDK je že postal standardni del distribucij Fedora 9 in Ubuntu 8.04.

Izobraževanje o odprti kodi za 600 učiteljev

Septembra bo turško Ministrstvo za šolstvo poslalo na izobraževanje 600 učiteljev, ki bodo na to priučeno znanje prenašali na svoje učence. V letu dni so Turki pripravili podrobno učno gradivo za odprto kodo. Izobraževanje za učitelje bo trajalo nekje 90 ur v treh mesecih. [[1]]

Evropska komisija bi morala izključiti Microsoft iz načrtovane informatizacije

Heide Rühle iz Evropskega parlamenta je zelo ostro nastopil proti Microsoftu, saj se le ta ne drži pravil trga Evropske unije in pri temu ne pomagajo niti kazni s strani Evropske komisije niti odločbe Evropskega sodišča. Rühle je dodal,da se Evropska komisija izogiba soočenja s tem problemom, čeprav je naloga Komisije da zagotovi uveljavitev predpisov. Napovedal je, da bo zelo resno nadzoroval delo komisije glede tega primera.

[2]

Download day

Danes bo izšel Mozillin brskalnik Firefox 3. Mozilla želi, da bi se Firefox 3 zabeležil v Guinessovo knjigo rekordov, kot največkrat downloadan program v 24 urah. Ne zamudite, lov na lisico se odpre ob 19h po našem času! [3]

Izšla Opera 9.5

Včeraj, le dva dni po različici Release Candidate in skoraj dve leti po izdaji različice 9.0, je izšla Opera 9.5.

Novosti in izboljšav je veliko, pri Operi pa trdijo, da so najhitrejši brskalnik na svetu naredili še hitrejšega (hitrejši zagon in dvakrat hitrejši izris JavaScript in HTML strani).

Oglejmo si le nekaj novosti, ki jih najnovejša Opera prinaša:

• Popolnoma novo in hitrejše jedro z še boljšo podporo standardom
• Quick Find - takojšnje iskanje po celotni vsebini v preteklosti obiskanih strani
• Opera Link - sihnronizacija priljubljenih in Speed Dial strani med večimi računalniki
• Dragonfly - alpha različica seta orodij za pomoč pri razvoju spletnih strani skupaj (vključuje tudi JavaScript razhroščevalnik)
• Varnost - izboljšana zaščita pred prevarami (Fraud Protection) in neželeno kodo (Malware) ter podpora EV certfikatom
• Nov grafični vmesnik

Več informacij

ISO zaradi pritožb še ne bo potrdil OOXML standarda

Zaradi pritožb ISO članic Brazilije, Indije, Južne Afrike in Venezule, je ISO odločil da Microsoftovega predloga OOXML standarda še ne bo potrdil. Proces se lahko zavleče tudi za nekaj mesecev. Poleg omenjenih držav, ki so se uradno pritožile, se je tudi znotraj EU dvignilo veliko prahu zaradi omenjenega standarda, saj mnogi menijo, da kljub temu, da se ga promovira kot odprtega, omogoča omejevanje konkurence. Mnogo ISO članov je javno protestiralo proti sprejemu standarda tudi zaradi nenavadnih postopkov glasovanja in lobiranja, ter kratkim rokom za pregled 6000 strani dokumentacije standarda. Prišlo je celo do javnih protestov na otoku, ter hude krvi na Danskem. Pod drobnogled je proces odločenja o standardu vzela tudi Evropska komisija. Tudi v Sloveniji ni manjkalo jeze nekaterih, ko je vzdržan glas slovensko ISO telo spremenilo na koncu v glas ZA sprejem standarda. Mediji v Sloveniji se niso pretirano posvečali tej temi.

ISO uradna odločba se nahaja tu: https://www.iso.org/iso/pressrelease.htm?refid=Ref1136

Evropska predstavitev Firefoxa v Ljubljani

Malo je tistih, ki ne poznajo odprto kodnega brskalnika Mozilla Firefox. Ker Slovenija predseduje Svetu EU in je hkrati na vrhu lestvice po deležu uporabnikov priljubljenega brskalnika, je bila izbrana za osrednjo prireditev v Evropi ob izdaji nove različice 3.0. Celodnevni dogodek bo gostila Kiberpipa z začetkom ob 11. uri, ter zaključkom z zabavo od 21.00 ure dalje. Mozilla se želi z izdajo novega brskalonika uvrstiti v Guinessovo knjigo rekordov, kot največkrat downloadani program v 24 urah. https://www.kiberpipa.org/firefox/

Evropska komisija o odprtih standardih

Evropska komisionarka Neelie Kroes je v svojem govoru včeraj, 10.6. poudarila velik pomen odprtih standardov v informacijski tehnologiji. "Evropska komisija si ne more privoščiti, da postane priklenjena na določeno tehnologijo in s tem tvega izgubo nadzora nad svojimi informacijami." Vladam po evropi priporoča uporabo programja, ki temelji na odprtih standardih. Čeprav ni omenila konkretnega imena, je imela v mislih ravno Microsoft: "Vsi vemo, da je Komisija našla nepravilnosti na nekaterih tehnoloških trgih, pe nikoli prej se ni zgodilo, da je morala komisija izdati kar dve zaporedni kazni v katerem koli primeru kršenja konkurenčnih pravil". Poleg dolgoročnih pozitivnih ekonomskih učinkov gre tudi za demokratične razloge. Noben državljan ali podjetje ne sme biti prisiljen ali vzpodbujan k temu, da uporablja tehnologijo določenega podjetja za dostop do javnih in vladnih informacij. Noben državljan ali podjetje ne bi smel biti prisiljen ali vzpodbujan k temu da izbere zaprto tehnologijo namesto odprto. Čeprav so vlade sprejele tako odločitev v začetku, je še poudarila. https://ec.europa.eu/idabc/en/document/7681

Berlinska administracija bo preiskusila odprto kodna namizja

V Berlinu bodo v enem od oddelkov državne uprave testno uvedli odprto kodna namizja. Odločili so za Ubuntu Linux. https://ec.europa.eu/idabc/en/document/7677

Nov migracijski priročnik za državni sektor

Nemško notranje ministrstvo je izdalo že tretjo izdajo svojega priročnika o migraciji na odprto kodo namenjeno vladnem sektorju. V njem so zbrali priporočila kako po metodi "korak za korakom" uspešno preiti na odprto kodno programje. V priročniku so zbrane tudi primerjave med posameznimi programi, ki služijo istim potrebam. Vodič je dostopen v nemščini, pričakuje pa se tudi angleška različica. Več informacij (v nemščini)

Mestna uprava v Munchenu razvila orodje za migracijo predlog v OO

Mestna uprava v Munchenu razvila orodje WollMux, katerega namen je olajšati prehod iz MS Office na OpenOffice paket. S tem so zmanjšali število interno napisanih makrov za MS paket, ki jih je potrebno ponovno napisati za OpenOffice. WoolMux so izdali pod Evropsko licenco EUPL, ter tako omogočili vsem zaintereseranim, da program sami uporabijo in ga po potrebi tudi izboljšajo. https://ec.europa.eu/idabc/en/document/7671

osor.eu platforma še v juniju

OSOR, Open Source Observatory and Repository, projekt Evropske komisije, katerega namen je združiti izkušnje in rešitve za e-upravo posameznih članic, je razvil sodelovalno platformo, kjer se bodo izmenjevale izkušnje in aplikacije e-uprave. S tem bo omogočeno boljše sodelovanje nacionalnih kompetenčnih centrov, kot je tudi Center odprte kode Slovenije. V uradni najavi delovanja OSOR-jeve platforme v spletnem glasilu Synergy, ta je namenjen razvoju e-uprave v Evropski uniji, je bil omenjen tudi COKS kot vzorčni primer kompetenčnega centra.

Več informacij

povezava do 10. publikacije Synergy

Verizon bo ponujal Linux na telefonih

Verizon, eden od vodilnih ponudnikov v ZDA, bo mobilne telefone prodajal z nameščenim Linux sistemom in je prvi ponudnik v ZDA, ki se je pridružil LiMo projektu, kjer že sodelujejo Motorola, Samsung, Orange in Vodafone. Verizon napoveduje, da bo LiMo pri njih najbolj preferiran OS. preberi več

Odprto kodni projekt e-Government

Bolgarski programer Daniel Denev se je po številnim neuspelih poskusih trženja svoje aplikacije za e-vladne storitve znotraj Bolgarske javne in lokalne uprave odločil izdati kodo pod GPL licenco. Njegov program je bil sicer nagrajen za najboljši E-vladni projekt leta 2004, narejen je s pomočjo ASP.Net in C# in deluje na Microsoftovi platformi. preberi več

Becta odsvetuje Visto in Office 2007 otoškim šolam

Angleška IT agencija za šolstvo Becta odsvetuje šolam instalacijo Microsoftovega novega OS in pisarniškega paketa, ter priporoča odprto kodne alternative. Za ta korak so se odločili, ker po njihovem mnenju te rešitve ne omogočajo prave interoperabilnosti, ter z omejevanjem konkurence škodijo tako uporabnikom, kot tudi šolam in doseganju ciljev v šolstvu. Preberi več

Pošte v Rusiji na odprto kodno namizo

Ruska poštna služba predvideva migracijo 125.000 računalnikov na odprto kodno namizje zaradi zniževanja stroškov. Preberi več

Fedora 9.00

Na voljo je nova različica Fedora Linux-a, žal trenutno še ne v Sloveniščini. Primerna je tako za Linux začetnike kot tudi za tiste, ki imajo z Linuxom že nekaj izkušenj, izbiramo lahko med verzijami za namizje, prenosnik ali strežnik. Ponuja pa Gnome 2.22, KDE 4.03, OpenOffice 2.4, Firefox 3, ter še marsikaj koristnega. preberi več

Izšel je OpenOffice.org 3.0 beta

Novi OO je zaenkrat namenjen le za testiranje, na stabilno različico bomo mogli še malo počakati. Nova različica prinaša kar nekaj izboljšav najbolj priljubljenem odprto kodnem pisarniškem paketu. Povečana je zmogljivost Calc-a, prav tako je izboljšano kreiranje grafov, izboljšano kreiranje PDFov, omogočena je uporaba dodatnih ekstenzij za OO, zanimiva izboljšava je tudi podpora dveh monitorjev v Impressu (za predstavitve), kar omogoča uporabniku, da na platno projecira svojo predstavitev, hkrati pa na svojem monitorju uporablja svoje dodatne zapiske. preberi več

Avstrija povečuje uporabo odprte kode v šolstvu

Avstrijsko ministrstvo za šolstvo želi povečati delež uporabe odprto kodnega programja v osnovni in srednji šoli. DVDje z odprto kodnimi programi kot so OpenOffice.org, Gimp, Scribus, Eclipse, Apache, MySQL, Moodle in drugimi bodo poslali na 1600 šol v Avstriji ter jih brezplačno delili na raznih izobraževalnih sejmih in predstavitvah. Projekt je podprlo tudi podjetje SUN Microsystems. Preberi več (En)

Katero distribucijo Linuxa izbrati?

Počasen razvoj ma lastniških operacijskih sistemov (OS) ni prizadel hitrega razvoja odprto kodnih OS. Ob veliki izbiri različnih Linux distribucij pa morda marsikdo izgubi pogum, saj ne ve katero izbrati. Da bo odločitev lažja, priporočamo v branje testa 7 različnih distribucij Linuxa, opis njihovih prednosti in slabosti. Najlažji prehod iz Windows OS omogoča Ubunto Linux, za namizje pa je priporočen tudi OpenSuse. Oba si lahko brezplačno prenesete s spleta, pa kar pogumno! Za testiranje ni potrebno izbrisati vašega trenutnega OS. Test Linux distribucij v angleščini se nahaja tu.

Sun bo ponudil popolnoma odprto kodno Javo

Sun je najavil, da bo odstranil še zadnje ovire, ki Javi ne dopuščajo odprtokodnosti, saj želi, da bi se le ta prosto distribuirala kar skupaj z Linux distribuciji. Sun želi na ta način doseči čimvečje število uporabnikov Jave. https://news.yahoo.com/s/infoworld/20080422/tc_infoworld/98999

Izšel Ubuntu 8.04

Izšla je nova različica Linux operacijskega sistema Ubuntu. Le tega si lahko prenesete brezplačno na njihovi spletni strani. Izdaja vključuje pisarniški paket OpenOffice, odjemalca pošte Evolution, Gimp, Bittorent odjemalca Transmission, ter sicer še beta različico Mozilla Firefoxa 3.0, ter mnogo drugih uporabnih programov. Avtorji ponujajo tudi podporo tako namizni kot tudi strežniški različici. Ubuntu Linux je zaradi enostavne uporabe in instalacije postala ena najuspešnejših različic Linuxa za domačo uporabo. https://www.ubuntu.si/

Wine 0.9.60

Izdana je nova različica Wine. Z njim lahko na Linux operacijskem sistemu zaženemo marsikatero aplikacijo primarno namenjeno Windows operacijskem sistemu. https://www.winehq.org/?announce=0.9.60

Najavljen OpenSuse 11 beta 1

Novell je najavil izdajo priljubljenega Linuxa OpenSuse 11, ki se lahko pohvali z instalacijo v 24. minutah, novim namizjem in še marsikatero novotarijo. Zaenkrat bo na voljo le za testiranje. https://news.opensuse.org/2008/04/18/announcing-opensuse-110-beta-1/

MS Office ni prestal testa ustreznosti OOXML

Po dolgotrajni bitki Microsofta za sprejetje 00XML standarda s strani ISO, ki je zaradi mnogih nepravilnosti povzročila po svetu številne pritožbe na postopek in pravo nevihto znotraj vrsto nacionalnih ISO partnerjev, se je sedaj zgodilo še tisto, kaj je bilo najmanj pričakovano. Alex Brown iz ISO je razkril, da Microsoft Office 2007 dokumenti ne ustrezajo OOXML specifikacijam, ki so bile predložene v ISO. https://www.groklaw.net/article.php?story=20080421091129596

Novo Linux jedro 2.6.25 je ugledalo luč sveta

Linus Torvalds, začetnik Linuxa je svetu predstavil novo različico Linux jedra. https://techwatch.reviewk.com/2008/04/linus-announcing-the-2625-linux-kernel/

Android mobilni operacijski sistem

"Odprto kodni sistemi vodijo k inovacijam" pravi Robert Love, sicer zaposlen pri Googlu. "Cilj Androida je biti odprt za razvijalce, za industrijo in za uporabnike" še dodaja. Več o tem, kako želi Google spremeniti razmere na trgu mobilne telefonije si lahko preberete tu: (v angleščini) angleško

Nagrada DSI gre v Maribor

Študentska projekta skupina Second Life, ki deluje na Univerzi v Mariboru, je v petek prejela prvo nagrado na Dnevih slovenske informatike 2008 za razvoj virtualnega znanstvenega parka. Second Life temelji na odprti kodi (platforma + klient). [4]

Izšla je nova različica Mandriva Linuxa, pod imenom 2008 Spring

Nova izdaja brezplačnega in odprto-kodnega operacijskega sistema Mandriva Linux med drugim prinaša podporo za ASUS Eee PC, najnovejše različice priljubljenih programov, nova nastavitvena orodja, prenovljen izgled in je na voljo tudi v slovenskem jeziku. [5]

Ubuntu na 9000 računalnikih v švicarskih šolah

Ubuntu je bil do zdaj v švicarskih šolah na 9000 računalnikih nameščen v dvo-zagonskem načinu poleg Windowsov. Oblasti so se pred kratkim odločile, da bodo do septembra na vseh računalnikih namestile zgolj Ubuntu in odprtokodno programsko opremo ter prenehale uporabljati lastniške programe. Poleg denarnega prihranka naj bi imel prehod na linux tudi druge pozitivne učinke na izobraževanje. Med drugim v večji meri zagotavlja enake možnosti, saj imajo vsi učenci programsko opremo, ki jim je enako dostopna, hkrati pa otrok ne navajajo na določenega lastniškega proizvajalca programske opreme. Preberi več...

1.dan odprte kode

V četrtek, 3. aprila 2008, bo v Mariboru v prostorih Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko FERI potekal 1. dan odprte kode. Dan, ki ga organizira društvo študentov FERI z namenom promocije odprte kode. Vljudno ste vabljeni, da se udeležite predavanj o JBossu, Joomli, Ubuntu Linuxu, KDE, PHP in aktivnostih, na področju odprte kode v Sloveniji. Predavali bodo razvijalci, prevajalci in podjetniki, ki jim odprta koda predstavlja zabavo, način življenja ali službo.

Več o dnevu odprte kode in podrobnejšem programu najdete: tukaj...

Photoshop CS3 in Linux

Ne dolgo nazaj smo lahko slišali, da je preko programa Wine že mogoče tudi v operacijskem sistemu Linux zagnati Photoshop CS2. Splet je seda preplavila novica, da (še z nekaj manjšimi težavami) nova različica programa Wine omogoča tudi uporabo Photoshop CS3. Preko programa Wine je mogoče poganjati tudi igre kot so World of Warcraft in Call of Duty 4 ter številno drugo programsko opremo, primarno namenjeno le za operacijski sistem Windows. Preberi več...

Izšel TrueCrypt 5.1

Te dni je izšla nova različica priljubljenega brezplačnega šifrirnega programa TrueCrypt. TrueCrypt omogoča šifriranje nosilcev podatkov v okoljih Windows, Linux in Mac OS X. V različici 5.1 prinaša nekaj novosti. Tako omogoča hibernacijo sistemov z sistemskim šifriranjem, ročno priklapljanje razdelka sistemskega šifriranja (npr. v primeru potrebe po dostopanju do razdelka okvarjenega operacijskega sistema) ter ukazna orodja za ustvarjanje novih šifriranih razdelov v Linuxu in Mac OS. Preberi več...

Firefox 3 beta 4

Firefox 3 je na dobri poti da dočaka uradno izdajo. po več kot 900 popravkih od prejšnje verzije je sedaj dočakal verzijo beta 4. Vsi, ki bi radi preizkusili novo različico, jo najdete na uradni strani Firefoxa 3. Prvi testi kažejo, da je Firefox 3 beta 4 kar 5x varčnejši pri uporabi pomnilnika kot IE7. Metoda testiranja je bila odpiranje in zapiranje naključnih spletnih strani, z tridesetimi hkrati odprtimi zavihki. Več o testiranju si lahko preberete na tej povezavi.

Več o Firefox 3...

Prihaja Linux Communications Suite

Programski paket je odprto kodni nadomestek MS Exchange serverju. Paket ima sicer še oznako beta a naj bi že bil dovolj pripravljen za uporabo. Preberi več...

Linux bo morda pospešil delo računalniških forenzikov

Avstralski študentje so razvili na Linuxu osnovano forenzično programsko opremo za preiskovanje podatkov na trdem disku. Z razvitim orodjem želijo policiji pomagati pri prebijanju skozi rastoče število naročil za preiskavanje računalniškega kriminala.

Programska oprema omogoča preiskovalcem pregledovanje in zbiranje forenzičnih podatkov brez ogrožanja njihove integritete. Najbolj zanimiva pa je njena oblika Preberi več...

Novell prevzema družbo SiteScape in ponuja odprtokodne rešitve za skupinsko sodelovanje

Družba Novell je danes objavila, da je prevzela družbo SiteScape, vodilnega ponudnika odprtokodnih rešitev za skupinsko sodelovanje. Novell bo s prevzemom utrdil svoje mesto vodilnega ponudnika inovativnih odprtokodnih rešitev za skupinsko sodelovanje in večjo storilnost delovnih skupin. SiteScape je ustanovitelj odprtokodnega projekta rešitve za sodelovanje ICEcore, zato je Novell s prevzemom pridobil izjemne zmožnosti in rešitve za delovna okolja za skupinsko delo in sodelovanje v realnem času, ki bodo tako postale ključna komponenta razširjene strategije za poenotenje komunikacij in sodelovanje. Preberi več...

Kako je odprta koda vplivala na Windows Server 2008

Microsoftovec Sam Ramji razlaga, kako so odprtokodni principi vplivali na razvoj najnovejšega strežniškega operacijskega sistema Windows Server 2008: "Iz odprtokodnih principov razvoja programske opreme smo se veliko naučili in se še vedno učimo. Ta način nam postaja domač in pušča svoje sledi na vsakem izdelku, ki ga spravimo na trg." Preberi več...

Microsoft kaznovan z 899 milijonov evri kazni zaradi zlorabe monopolnega položaja

Kazen je EU naložila gigantu zato, ker tekmecem na trgu ni zagotovil, da bi bila njihova programska oprema združljiva z operacijskim sistemom Windows. Gre za prvo podjetje v petdesetletni zgodovini Evropske komisije, ki mu je bilo naloženo plačilo kazni ker ni ubogalo protimonopolne odločitve. Preberi več...

Izšel FreeBSD 7.0

Takoj za Linuxom najbolj priljubljeni odprtokodni operacijski sistem je dočakal sedmo različico. Preberi več...

Firefox 3 do 10x hitrejši od IE7

Zaradi izboljšav delovanja JavaScripta, naj imel Firefox 3 rezultate SunSpider JavaScript Benchmark testa kar 10x boljše kot njegov konkurent IE7. Preberi več...

Evropska unija podpira BitTorrent

V začetku leta so evropski Zeleni sprožili iniciativo podpore izmenjavi datotek v internetu, imenovano "Ne bom kradel". Iniciativa je obrodila sadove in Evropska unija bo izmenjavo P2P podprla z 22 milijoni evrov. Ti bodo namenjeni razvoju odprtokodnega programa (odjemalca) BitTorrent. Preberi več...

Google podpira uporabnike Linuxa

Predstavnik podjetja Google je neuradno objavil krajšo "inventuro" dela, ki ga je podjetje opravilo na področju podpore odprtokodnega projekta Wine. Wine je orodje, s katerim lahko uporabniki Linuxa zaženejo in uporabljajo nekatere programe, ki drugače delujejo le v okolju Windows. Preberi več...

Linux na superračunalniku

Turboinštitut, slovenski inštitut za hidroenergijo bo postal lastnik novega superračunalnika, ki se bo s svojimi zmogljivostmi uvrščal med 250 najhitrejših superračunalnikov na svetu in se zavihtel na prvo mesto v Sloveniji in jugovzhodni Evropi. Poganjal pa ga bo odprtokodni operacijski sistem Linux. Preberi več...

Firefox pridobiva privržence

Podjetje iPROM je sporočilo, da je v začetku letošnjega leta brskalnik Mozilla Firefox uporabljalo 34,74 odstotka uporabnikov slovenskih spletnih medijev, kar je za dobrih pet odstotkov več kot pred letom dni. Na prvem mestu še vedno ostaja Microsoft Internet Explorer.