28.03.2024
Projekt podpira MVZT

Angleška stran/English version

Iz o COKS - Center odprte kode Slovenije

(Primerjava redakcij)
Skoči na: navigacija, iskanje
(Live CD)
Vrstica 50: Vrstica 50:
[[https://wiki.coks.si/index.php5/COKS:Interesne_skupine | Nazaj ]]
[[https://wiki.coks.si/index.php5/COKS:Interesne_skupine | Nazaj ]]
 +
 +
 +
--[[Uporabnik:Aarh|Andrej Arh, Agenda OS]] 09:13, 23. oktober 2007 (UTC)

Redakcija: 09:13, 23. oktober 2007

AKADEMSKI (KONČNI) UPORABNIKI

Profil odprto kodnih programov je dosegel točko, ko niso več v izključni domeni informatikov in ponudnikov storitev. Uspeh Firefoxa, Mozillinega odprto-kodnega brskalnika je pritegnil pozornost mnogih, ki se prej niso zavedali obstaja alternative lastniškim programom. Še posebej uspeh Firefoxa je pokazal, da navadni uporabniki radi izbirajo med alternativami programi na njihovem namizju in pogosto se odločajo ravno za odprto-kodno programsko opremo.

Morda raziskujete odprto-kodne programe ker želite preskusiti nove programe brezplačno. Lahko ste že nekaj slišali o metodologiji odprto-kodnega razvoja in ugotavljate, da se ta nekako sklada z vašimi ideali, morda ste že izkušen uporabnik določenih odprto-kodnih aplikacij. Kakršne koli že so vaše okoliščine, si želimo, da vam bodo ti viri ki smo jih zbrali na naših spletnih straneh v pomoč in v interes.

Vsebina

Ozadje

Kot končni uporabnik iz akademskih krogov vas verjetno zanima način razvoja odprto-kodnih programov, kakšne skupnosti tvori in tudi morebiti kako lahko vi v njih sodelujete. Na drugi strani se morda sprašujete zakaj bi vas moralo zanimati v svobodo oblikovanja programske kode, če nimate želje in potrebe po tem. Pošteno. Kot končni uporabnik se morate predvsem osredotočiti na tisto, kar vam ustreza. V kolikor pa se vam pojavi določena mera zanimanja, vam bodo ti viri zagotovili nekaj ozadja iz sveta odprte kode in razložili način kako deluje.

eksterni viri:

Hiter in enostaven način spoznavanja odprto-kodnih programov

Najboljša stvar pri odprto-kodnih programi je, da jih lahko začnete uporabljati takoj, ko jih najdete. Če so vam všeč, jih lahko uporabljate še naprej. Tu ni nikakršnih skritih nevarnosti v drobnem tisku. Odprto-kodna licenca pod katero je tak program izdan ali dan v javnost to zagotavlja sama po sebi. Zaradi tega dejstva je pravo vprašanje za končnega uporabnika: „Kje lahko najdem odprto-kodno programje?“

TheOpenCD je odličen vir odprto-kodnih programov, ki jih lahko instalirate na svoje Windows namizje. Vsebuje paket z e-poštnim odjemalcem, web brskalnik, Office paketom in še kaj. Vse skupaj na enem CD-ju z enostavnim postopkom instalacije ( in izbrisa z računalnika v kolikor boste to želeli). ISO sliko si lahko z interneta snamete na spodnjem naslovu, ter si za svoje potrebe (ali za kogarkoli drugega) zapečete CD.

Če ste slučajno uporabnik MAC-a boste verjetno enako zadovoljni z FreeSMUG Suite CD-jem

Včasih najdete kak odprto-kodni program, ki bi ga radi vzeli s seboj in uporabljali na kateremkoli računalniku. PortableApps.com vam ponuja natančno take rešitve. Ponuja vam možnost uporabe določenih programskih paketov, kot na primer Mozillin Thunderbird e-poštni odjemalec, kar preko USB ključka. to pa vam lahko reši življenje, ko potujete naokrog brez svojega notesnika.

Live CD

Če še nikoli niste uporabljali Linuxa, bi ga morda želeli preskusiti brez truda z instalacijo. Nekateri sistemski administratorji bodo znali povedat kaj o konceptu Live CD-ja. gre za zagonski CD z Linux okoljem za vaš računalnik, brez potrebe po kakršni koli instalaciji. Vašega trdega diska se ne bo niti dotaknil (razen če to specifično želite). Celotni operacijski sistem deluje direktno s CD-ja. najbolj znane različice Live CD-ja so Ubuntu in Knoppix.

Ubuntu linux je postal zelo popularen predvsem zaradi enostavnosti uporabe.

Najbolj znan Live CD pred Ubuntu linuxom in še vedno preferiran s strani številnih sistemskih administratorjev pa je Knoppix

Knopixx vsebuje vsa potrebna orodja za odkrivanje in reševanje napak na vašem PC-ju, katerega operacijski sistem ne deluje več.

Na Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru pripravljajo lastno izdajo Linuxa, ki temelji na Knoppixu.

Primeri odprto-kodnega programja

Težko je v naprej vedeti kateri programi so tisti, ki vam bodo najbolj koristili. Naš namen je zbirati in ponuditi javnosti čim več informacij o odprto-kodnih programih. Hvaležni vam bomo za vsako pomoč pri tem. Namige, nasvete ali kritike nam lahko pošljite na naš poštni naslov.

Seznam odprto-kodne programske opreme najdete tu: https://wiki.coks.si/index.php5/Odprtokodna_programska_oprema

[| Nazaj ]


--Andrej Arh, Agenda OS 09:13, 23. oktober 2007 (UTC)