Iz o COKS - Center odprte kode Slovenije

Kaj je odprtokodna programska oprema?

Odprto kodni programi (open source software) so programi, za katere ne veljajo stroge licenčne omejitve glede načina uporabe, kopiranja, spreminjanja kode in distribucije, ki veljajo za večino lastniške programske opreme, programska koda OK programja je prosto dostopna vsakomur, da jo lahko ureja, spreminja, popravlja, izboljšuje in dograjuje. Tako spremenjene kode pa ne sme izdati pod strožjimi licenčnimi pogoji kot so tisti, pod katerimi je izdana začetna koda. Oprto kodni programi niso pomembni le za programerje in računalniške „geeke“, veliko jih je brezplačno na voljo na spletu, namenjenih za uporabo povprečnim uporabnikom. Ponujajo odlično alternativo (plačljivi) lastniški programski opremi.

Uradna definicija odprte kode pravi, da je to tisto programje, ki je izdano pod licenco, ki ustreza vsem desetim kriterijem Open Source Initiative. Najpomembnejši kriteriji so prosta distribucija, dostop do izvorne kode in dovoljenje za spreminjanje ter integracijo te kode.

Izraz „odprta koda“ v najširšem pomenu se ne nanaša zgolj na programske kode, uporablja se za intelektualno lastnino v javni lasti, ki je lahko v obliki znanja, informacij, načrtov izdelave, ipd.

Najbolj znani odprto kodni projekti so spletni brskalnik Firefox, Apachi spletni strežnik, Linux operacijski sistem, spletna enciklopedija Wikipedia, PHP programski jezik, OpenOffice.org.

Kdo so uporabniki odprte kode?

Večino ljudi že uporablja OK, čeprav se marsikdo tega niti ne zaveda. Večina brezplačnih programov, ki jih najdemo na spletu je odprto kodnih.

Povprečen uporabnik se najprej srečajo z programi kot so brskljalnik Firefox ali pa Thunderbird za pregled e-pošte. Vedno več ljudi uporablja tudi OpenOffice.org, ki je od verzije 2.0 odlična brezplačna alternativa MS Office paketu. Naprednejši uporabniki uporabljajo programe kot so Wordpress za bloge, razne CMS sisteme kot so Typo3 ali Joomla, ter Apachi web strežnik, PHPjem... V gospodarstvu in v javni upravi se vedno bolj pogosto odločajo za Linux in OpenOffice.org na namizjih, ter Linux datotečnimi, ftp in web strežniki. Hkrati pa je v porastu uporaba OK poslovnih aplikacij zaradi nižjih skupnih stroškov lastništva.

uradna definicija OK:

Odprtokodna programska oprema (OKPO) je naziv za programsko opremo, katere izvorna koda je prosto dostopna, da je to kodo mogoče prosto uporabljati, raziskovati njeno delovanje, spreminjati in razširjati tako originalne kot dopolnjene in spremenjene kopije tega programja.

A kljub temu, da je na prvi pogled videti, da lahko s takšnimi programi vsak dela vse, kar želi, veljajo tudi za odprtokodne programe pravila "obnašanja", saj tudi zanje veljajo pravila, zapisana v različnih licencah. Vse licence pa imajo skupne točke, ki so:

1. Odprtokodno programsko opremo je mogoče svobodno redistribuirati. Lahko jo redistribuira kdorkoli brezplačno ali proti plačilu;
2. Izvorna programska koda je dostopna uporabniku. Licenca mora dovoljevati distribucijo v prevedeni kakor tudi v izvorni obliki;
3. Licenca mora dovoljevati spremembe osnovne kode in izvedene oblike nove kode;
4. Kljub temu, da mora biti izvorna koda dostopna, lahko izvorni avtorji zahtevajo, da se morebitne spremembe jasno ločijo od originalne kode in tako ohranijo ločnico med prvotno in modificirano kodo (npr. v obliki popravkov ali različnih verzij);
5. Licenca ne sme omejevati katerekoli osebe ali skupine;
6. Licenca ne sme biti omejevalna glede na področje dela, v okviru katerega se programska koda uporablja;
7. Distribucija licenc mora biti enakovredna za vse uporabnike, brez dodatnih omejitev;
8. Licenca za isto programsko kodo se ne sme razlikovati, če se jo uporablja v kombinaciji z drugo programsko opremo;
9. Licenca ne sme omejevati uporabe druge programske opreme;
10. Licenca mora biti tehnološko nevtralna.

Odprto kodna in lastniška programska oprema

Uporaba računalnikov je relativno nova stvar, trg programske opreme je doživel velik razcvet v zadnjih 15 letih, ter tako ponujal ogromne možnosti zaslužka. V tako kratkem času je nastala praktično vsa programska oprema, ki je trenutno v uporabi. Hiter razvoj računalniške in programske opreme se nekoliko umirja. Čeprav je še vedno veliko število inovacij, te manj revolucionarno vplivajo na samega uporabnika. Center dogajanja v računalništvu pa se seli predvsem na področje interneta. V tej kratki zgodovini računalniškega programja je bila lastniška programska (LP) oprema glavna nosilka razvoja, saj je pretekla in obetajoča komercialna uspešnost ponujala več sredstev za inovacije. Lastniška programska oprema še vedno ima močan položaj na trgu, hkrati pa vedno več konkurentov iz sveta odprte kode, ki se je v začetku razvijala nekoliko počasneje. Sedaj uspeh komercialnega programja temelji predvsem na prodajnem osebju, velikim vložkom v marketing, PR, lobiranju in na starih lovorikah. Številne nove ideje se rojevajo ravno v odprto kodnih projektih. OK je tako pogosto nosilec razvoja, LP pa je marsikdaj sledilec. Dober primer so spletni brskalniki. Odprto kodni projekti počasi in zanesljivo pridobivajo na pomenu v svetu programja.

Kdo ustvarja OK?

Marsikdo najprej pomisli na računalniške geeke, ki z debelimi očali zatopljeno in asocialno bulijo v monitor, ter živijo v svojem svetu, ne meneči se za navadne ljudi.... Ta stereotip ne drži. Odprto kodo ustvarjajo uporabniki sami. Posamezniki in podjetja sodelujejo v skupnostih, pomagajo pri iskanju hroščev, prevajanju, pisanju dokumentacije pomoči uporabnikom na forumih, programiranju, ipd. Ustvarjalci sodelujejo med seboj pri razvoju in si izmenjujejo izkušnje. OK programi so rezultat sodelovanja tudi po nekaj sto ali nekaj tisoč uporabnikov.

Če ste uporabnik odprto kodnih programov seveda ne pomeni, da vas kdo sili v kakršnokoli morate aktivno sodelovanje. Dobro pa je vedeti za pomen teh skupnosti, saj na spletnih straneh teh skupnosti in na forumih hitro najdete pomoč na vaša vprašanja in probleme. Razvoj OK programja financirajo posamezniki prek prostovoljnih prispevkov ter razni nacionalni in internacionalni organi ter velike korporacije. Eden pomembnih financerjev v privatnem sektorju je Google. Pomembni financer pa je tudi javna uprava. Primerno je da se javni denar troši za javno lastnino, ter da se uporabljajo rešitve, ki temeljijo na izključno odprtih standardih. V javnem sektorju se hkrati zavedajo da je pomembno biti kar se da neodvisen od posameznih podjetij, da se tako ognejo morebitnim vplivom monopolnih ponudnikov programskih rešitev, ter se tako zagotavlja več avtonomije javnega upravljanja.

Vloga COKSa:

Lastniško programje (LP) je vsem zelo dobro poznano, kar je predvsem rezultat sedanjih in preteklih marketinških aktivnosti, spoznavanja z njim v okviru šolskega sistema, preteklih dosežkov ter razširjenosti programja. Odprto kodno programje nima take finančne moči, da bi uspešno konkurirali LP v promociji in razvoju prodajnih poti. OK programje ne temelji na komercialnih ciljih temveč predvsem na želji po razvoju, želji po doseganju kakovosti, ter tesnem sodelovanju z uporabniki in upoštevanju njihovih specifičnih potreb.

Zaradi manjših zmožnosti promocije ter pomanjkanja znanja med uporabniki obstaja nekakšna „luknja“, ki jo Center odprte kode Slovenije (COKS) poskuša zapolniti s svojimi aktivnostmi. Naloga COKS-a je uporabnikom računalniškega programja predstaviti, približati OK programje ter pomagati pri izbiri, in uporabi OK programja. V COKSU nudimo uporabniško in tehnično pomoč, uporabnike izobražujemo, ter svetujemo pri pripravi zahtevnejših implementacij in projektov. OK programju pa pomagamo na njihovi trnovi poti do uporabnikov. V okviru COKSa zbiramo znanje o svetu OK, ter naše izkušnje posredujemo obstoječim in bodočim uporabnikom.

Študije primerov uporabe odprte kode

Predlagamo naslednje povezave:

• Primeri dobre prakse v EU
• Študije primerov uporabe OK v EU

Primer spletnih brskalnikov:

Verjetno poznate odprtokodni brskalnik Firefox, ta je najbolj pridobil na popularnosti med uporabniki zaradi vgrajenega iskalnika, odpiranja strani v zavihkih in hitrejšimi izdajami varnostnih popravkov. Inovacije so se pojavile najprej v odprto kodnih rešitvah, novitetam je kasneje sledil tudi Internet Explorer. Firefox v Sloveniji po IPROMovi raziskavi uporablja že 35% uporabnikov, po mednarodni raziskavi pa skoraj 45% uporabnikov, kar je izredno veliko glede na to, da dobimo MS Internet Explorer že ob sami instalaciji najbolj razširjenega operacijskega sistema, Firefox pa je potrebno dodatno instalirati.