Projekt podpira MVZT
Angleška stran/English version
 |
Iz o COKS - Center odprte kode Slovenije
Kaj lahko COKS ponudi povprečnemu uporabniku, radovednežem in tistim ki še ne poznajo odprte kode?
ODPRTA KODA ZA POPOLNE ZAČETNIKEVerjetno ste že slišali za izraze odprto kodni programi, prosti programi in se vam filozofija, ki leži za tem, ne zdi najbolj jasna? Kako je lahko nekaj tako kompleksnega, kot je nek program brezplačno? Kakršni koli so že motivi za vašo radovednost, je vedno pravi čas, da začnete spoznavati brezplačne in odprtokodne programe. In Center Odprte Kode Slovenije je najboljša izhodiščna točka za kaj takšnega.
Kaj je odprta koda?Če vprašate, kaj je glavna lastnost odprtokodnih programov, vam bo večina ljudi odgovorila, da brezplačnost. To je sicer v večini primerov res, ni pa nujno in brezplačnost tudi ni glavna karakteristika odprtokodnih programov. Ključ razumevanja odprte kode je v njenem licenciranju. Morda niti niste opazili, a vsak program, ne glede na to ali gre za odptrokodnega ali komercialnega, vsebuje licenco. To je zato, ker so računalniški programi avtorsko zaščiteni. V licenci pa avtorji sporočajo, kaj se sme delati z programom in česa ne. Tudi odprtokodni programi vsebujejo licenco, ki pa mora upoštevati pogoje, potrjene s strani Open Source Initiative (OSI). Šele v tem primeru je nek program mogoče označiti kot odprtokoden oziroma zanj lahko rečemo, da ustreza odprtokodnim kriterijem. Med kriteriji za to, da je nek program odprtokoden, je tudi pravica do redistribucije programov, dostop do izvorne kode in dovoljenje za spreminjanje kode, ter dovoljenje distribucije spremenjene verzije programa. Licenciranje verjetno ni najbolj pomembna stvar za vas, je pa pomembna za odprto kodo, ker samo licenca daje uporabniku pravice, zapisane v definiciji odprte kode.
Nikjer v licenci OSI ne piše, da je kak program ali njegov del prepovedano prodajati. In če nekaj ni prepovedano, je dovoljeno. Torej je odprtokodni program mogoče tudi prodajati. A se to zgodi le redko. Ker licenca dovoljuje prosto distribucijo programov, lahko vsak kupec naredi kolikor hoče kopij in jih brezplačno razdeli komur želi. Zaračunavanje licenc tako ni najbolj praktičen način zaslužka. Seveda pa obstajajo tudi drugačne možnosti za zaslužek. Kar si je vredno zapomniti je, da je nizka cena licenc odprtokodnih programov posledica načina licenciranja, ne pa sam kriterij licence. Je prosto programje enako kot odprtokodno programje?Ne! Izraz „prosto programje“ (Free Software) je tisto, za katerim stoji Free Software Foudation (FSF). Izraz "prosto programje" je mnogo starejši od „odprtokodno programje“. Na enak način kot OSI skrbi za odprto kodo, FSF skrbi za prosto programje. Je pa na primer možno, da je določen program proglašen kot brezplačen s strani FSF in hkrati overjen kot odprtokodni pri OSI. Najbolj znana GNU – General Public Licence licenca je tudi OSI overjena licenca. Še zadnja točka. Ne pustite se zavesti, ko se srečate s terminom freeware. To ni odprtokodna licenca, prav tako to ne pomeni, da je prosta licenca (v smislu FSF). To so programi, ki so sicer brezplani, a z njimi ne dobite izvorne kode. Ta termin je morda že nekoliko zastarel. Kako deluje svet odprte kode?Zakaj bi nekdo želel dati javnosti na razpolago program, za katerega je potil svoje solze in kri? In kako ga dajejo na razpolago? Kaj se zgodi s takim programom po tem, ko se ga da v javno uporabo in kdo kasneje skrbi zanj in izdaja popravke? Vsa ta vprašanja vodijo v razumevanje odprte kode kot metode razvoja programske opreme in razumevanje odprtokodnih skupnosti.
Razvoj odprte kodeOdprto kodo razvijajo številni ljudje, ki med seboj nimajo nujno dosti skupnega, razen interesov v določenem odprtokodnem projektu. Posledično so metode razvoja odprtokodne programske opreme(OKPO) drugačne od tistih znotraj lastniških programskih projektov (LPO). Prva pomembna razlika so vloge teh ljudi v razvojnem procesu. Tu ni menedžerjev v smislu delegiranja nalog drugim, vsak član razvojne skupine se spopade s katerikoli izzivom, ki izhaja iz prilagoditve programov njihovim lastnim potrebam. Vseeno pa je razvojni proces daleč od kaosa, saj obstajajo mehanizmi, ki zagotavljajo da se spremembe programov upoštevajo potrebe ostalih uporabnikov in razvijalcev. Drugo pomembno področje je potreba po vključevanju uporabnikov v razvojni proces. Zato je značilno spodbujanje novih uporabnikov k pomoči pri posameznih delih razvojnega procesa, kot na primer pisanje dokumentacije, testiranje, analiziranje zahtev za uporabo ter zapisovanje praktičnih primerov uporabe. SkupnostiKer odprto kodo razvija skupina posameznikov, katere združuje skupni interes pri določenem projektu, je skupnost uporabnikov in programerjev ključnega pomena za napredovanje katerega koli odprtokodnega projekta. Priporočamo naslednje eksterne vire:
Je možno preskusiti kak odprtokodni program?Če berete to stran na internetu, obstaja velika verjetnost, da že uporabljate oziroma ste v stiku z odprtokodnimi programi. OKO-CD je odličen vir odprtokodnih programov, ki jih lahko namestite na svoje namizje Windows. Vsebuje paket z e-poštnim odjemalcem, spletni brskalnik, pisarniški paket in še kaj. Vse skupaj je na enem CD-ju z enostavnim postopkom namestitve (in izbrisa z računalnika, v kolikor boste to želeli). Programe lahko v obliki zapisa ISO snamete s spodnjega naslova in zapečete na CD. Ker gre za odprtokodne programe, lahko naredite neomejeno število kopij za vaše prijatelje, sošolce ali sodelavce. Kaj je še na voljo in kje iskati?Na spletu je na voljo ogromno odprtokodnih programov in operacijskih sistemov. Za začetek vam predlagamo da poiščete informacije na naših spletnih straneh www.coks.si Te vam bodo v pomoč tudi pri izbiri in uporabi odprtokodnih programov. Zunanji viri: |
